Alpska pitna voda za Mengeš UstS

Alpska pitna voda za Mengeš UstS za POVEZOVANJE - mapa z dokumenti LINK TU

+++ Posameznik pobudnik, pritožnik skupne zahteve na Ustavno sodišče Republike Slovenije

Datoteka: (Ime Priimek posameznik-vplivi)UstS-AlpskaPitnaVodaMengešPobudnik_PritožnikKonkretenLastenPravniInteres_PodlageF

pdf format LINK TU

Besedilo za urejanje LINK TU

Izvedba in razveljavitev dejanj kršitev sklepov Sveta Občine Mengeš 'SOM20090219'; za 'Alpska pitna voda za Mengeš'; ustavnopravna presoja dolžnosti udejanjanja aktov.

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Beethovnova ulica 10, p.p. 1713, 1001 Ljubljana, info@us-rs.si

Skupna zahteva, pobuda, pritožba, začasna odredba na naslovno sodišče zaradi ustavno pravnih kršitev sklepov Sveta Občine Mengeš (23. seja, dne 19. 2. 2009 – 'SOM20090219') in začasna odredba za takojšnjo razveljavitev posledično nezakonitih dejanj odgovornih: zaprtje dotoka - ustavitev oskrbe, odstranitev in porušitev povezave; odvzem 30-odstotkov vodnih pravic Občine Mengeš; in ne sodelovanje Občine Mengeš pri vzdrževanju, obnovi in povečanju kapacitet Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec ('Alpska pitna voda za Mengeš')

Konkretni in neposredni lastni pravni interesi, posegi in vplivi v lastne in osebne pravice, pravne interese oz. položaj (24. člen ZUstS),

Skupna zahteva za absolutno prednostno presojo naslovnemu sodišču za oceno ustavnosti oz. zakonitosti ter ustavna pritožba glede 'Alpska pitna voda za Mengeš' [datoteka »UstSskupnaZahtevaPobudaPritožba-KršitevSklepovSvetaObčineStatutaPravicaAlpskaPitnaVodaMengeš-začasnaOdredbaUveljavitevSklepovUstavitevDejanjF«]

Za pripravljavca skupne zahteve na naslovno sodišče pooblaščamo: Tomaž Štebe, Hribarjeva ulica 35, 1234 Mengeš, ID(DŠ): SI-24398934, tomaz.stebe@gmail.com

Pobudnik in pritožnik za začetek postopka, sovlagatelj skupne zahteve na naslovno sodišče:

Ime Priimek: __________________   Datum rojstva: ___________ ID(DŠ): SI-__________

Naslov (ulica, št., pošta; kraj): __________________________________

Telefon / mail: ______________, ____________________

Dne: __________ 2022 Podpis: ______________________ {Kvalificiran digitalni ali lastnoročni podpis}

{ } Občan; {X} Državljan; {X} Uporabnik pitne vode; { } Drugo.

Konkretno: Kot pobudnik za referendum, za katerega so bili izpolnjeni vsi pogoji za razpis, ki je bil 'nadomeščen' s sklepi 'SOM20090219', imam ustavnopravno, pravno in pošteno podlago za pristop k skupni zahtevi 'Alpska pitna voda za Mengeš'. Sem uporabnik pitne vode v Občini Mengeš, redno se udeležujem volitev in delujem v organih občine.

Moje človekove pravice so kršene na podlagi Ustave Republike Slovenije - najmanj :

-        15. člen (uresničevanje in omejevanje pravic), 4. alineja – umanjkanje dejansko učinkovitih pravnih podlag za »Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledice njihove kršitve.« ob:

kršitvah sklepov izvoljenih predstavnikov samoupravne lokalne skupnosti;

ob zavračanju izvoljenih predstavnikov samoupravne lokalne skupnosti za razpis referenduma;

ob dejanskih nezakonitih posegih, molku odgovornih / umanjkanju dolžnih ravnanj ob zaprtju oskrbe, porušitvi povezave z alpsko pitno vodo izpod Krvavca in odvzema vodne pravice iz petdesetih let in leta 2010 - »Vodna pravica podeljena z vodnim dovoljenjem št. 35527-137/2008 z dne 16. 4. 2010, preneha veljati z dnem dokončnosti te odločbe, in sicer v delu, ki se nanaša na stranko Občino Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. (št. 35527-19/2017-5, z dne 14. 12. 2017)«.

-        72. člen (zdravo življenjsko okolje), 1. alineja »Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.« je kršena z zaprtjem in porušitvijo oskrbe z alpsko pitno vodo, zaradi: nepovezanega sistema je okrnjena zanesljivost in varnost oskrbe; alpska pitna voda ima bistveno manj kontaminantov; voda priteče sama, ni potrebno črpanje, celo poganja generatorje električne energije.

-        70.a člen (pravica do pitne vode) je kršen v celoti.

(osebni interesi in pravice (posegi, vplivi) [pravno, položajno, (ustavno – javni interes, 44. člen Ustave RS 'pravica sodelovati v javnih zadevah', ..]}

Dodatno navajam še naslednje interese, posege in vplive v pravice oz. položaj

...

+++ Organizacija s statusom pobudnik, pritožnik skupne zahteve na Ustavno sodišče Republike Slovenije

Datoteka: V pripravi.

 

DEMOS na Domžalskem - prispevek Tomaž Štebe dodatno

DEMOS NA DOMŽALSKEM 1990-1994+ Tomaž Štebe

- https://issuu.com/antontomazic/docs/demos_na_dom_alskem-final

Obširnejši zapis z dokumenti k prispevku Tomaža Štebeta.

Gradivo kot podlaga za dopolnitve.

V volilnem letu (dec.1992) pade 1. Vlada Lojze Peterle .. December 1991 sprejet zakon o denacionalizaciji!!

1. vlada Republike Slovenije (16. maj 1990 - 14. maj 1992) je bila prva vlada, po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji (po drugi svetovni vojni). Vladi je bila spomladi 1992 izglasovana nezaupnica. Kasnejši ministri so bili naprej imenovani, v skladu s tedanjim zakonom o izvršnem svetu, za državne sekretarje oziroma predsednike komitejev.

DEMOS

• Slovenska demokratična zveza (SDZ)
• Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS)
• Slovenski krščanski demokrati (SKD)
• Slovenska kmečka zveza
• Slovenska obrtniška stranka
• Zeleni Slovenije.

Predsednik vlade Alojz Peterle

Podpredsedniki vlade Mitja Malešič - za družbene dejavnosti - izv. 16.5.1990

Jože Mencinger - za gospodarstvo - izv. 16.5.1990, razrešen 8.5,1991, Andrej Ocvirk - izv. 8.5,1991

Leopold Šešerko - za varstvo okolja in regionalni razvoj - izv. 16.5.1990

Ministri

Maks Bastl, predsednik Republiškega komiteja za trgovino - imen. 16.5.1990; razrešen 12.2.1992

Igor Bavčar, republiški sekretar za notranje zadeve - imen. 16.5.1990

Katja Boh, predsednica Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo - imen. 16.5.1990, razrešena 15.1.1992

Božidar Voljč, minister za zdravstvo, družino in socialno varstvo - imen. 15.1.1992

Viktor Brezar, predsednik Republiškega komiteja za drobno gospodarstvo - imen. 16.5.1990

Andrej Capuder, predsednik Republiškega komiteja za kulturo - imen. 16.5.1990

Janez Dular, član Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, zadolžen za vprašanja Slovencev po svetu in italijanske in madžarske narodnosti v Republiki Sloveniji - imen. 16.5.1990

Franc Godeša, predsednik Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide - imen. 16.5.1990

Alojz Janko, predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo - imen. 16.5.1990

Janez Janša, republiški sekretar za ljudsko obrambo - imen. 16.5.1990

Miha Jazbinšek, predsednik Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora - imen. 16.5.1990

Jožef Jeraj, minister za trgovino - imen. 12.2.1992

Stane Stanič, predsednik Republiškega komiteja za informiranje - imen. 16.5.1990, razrešen 24.4.1991

Jelko Kacin, republiški sekretar za informiranje - imen. 24.4.1991

Marjan Krajnc, predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze - imen. 16.5.1990

Marko Kranjec, republiški sekretar za finance - imen. 16.5.1990, razrešen 8.5.1991

Dušan Šešok, republiški sekretar za finance - imen. 9.5-1991

Jožef Jakob Osterc, predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - imen. 16.5.1990

Ingo Paš, predsednik Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo - imen. 16.5.1990

Rajko Pirnat, republiški sekretar za pravosodje in upravo - imen. 16.5.1990

Jožefa Puhar, predsednica Republiškega komiteja za delo - imen. 16.5.1990

Izidor Rejc, predsednik Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo - imen. 16.5.1990

Dimitrij Rupel, predsednik Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje - imen. 16.5.1990

Peter Tancig, predsednik Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo - imen. 16.5.1990

Miha Tomšič, predsednik Republiškega komiteja za energetiko - imen. 16.5.1990

Igor Umek, predsednik Republiškega komiteja za družbeno planiranje - imen. 16.5.1990

Peter Vencelj, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo - imen. 16.5.1990

2. vlada Republike Slovenije je bila vlada v obdobju od 14. maja 1992 do 25. januarja 1993. Predsednik Vlade Republike Slovenije - dr. Janez Drnovšek

Koalicija: LDS, SDS, ZLSD, Zeleni Slovenije, Demokratska stranka Slovenije, SSS

minister za notranje zadeve: Igor Bavčar (14. maj 1992-25. januar 1993)

minister za zunanje zadeve: Dimitrij Rupel (14. maj 1992-25. januar 1993)

minister za obrambo: Janez Janša (14. maj 1992-25. januar 1993)

minister za pravosodje: Miha Kozinc (14. maj 1992-25. januar 1993)

minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Jože Protner (14. maj 1992-25. januar 1993)

minister za promet in zveze: Marjan Krajnc (14. maj 1992-25. januar 1993)

minister za varstvo okolja in urejanje prostora: Miha Jazbinšek (14. maj 1992-25. januar 1993)

Pretekle Vlade Republike Slovenihje

• 1. Vlada Republike Slovenije (16. 5. 1990 - 14. 5. 1992)
  predsednik vlade Lojze Peterle
• 2. Vlada Republike Slovenije (14. 5. 1992 - 25. 1. 1993)
  predsednik vlade dr. Janez Drnovšek
• 3. Vlada Republike Slovenije (25. 1. 1993 - 27. 2. 1997)
  predsednik vlade dr. Janez Drnovšek 

Seznam vlad

• 1. vlada Republike Slovenije (16. maj 1990 - 14. maj 1992)
• 2. vlada Republike Slovenije (14. maj 1992 - 25. januar 1993)
• 3. vlada Republike Slovenije (25. januar 1993 - 27. februar 1997)
• 4. vlada Republike Slovenije (27. februar 1997 - 7. junij 2000)
• 5. vlada Republike Slovenije (7. junij 2000 - 30. november 2000)
• 6. vlada Republike Slovenije (30. november 2000 - 19. december 2002)
• 7. vlada Republike Slovenije (19. december 2002 - 3. december 2004)
• 8. vlada Republike Slovenije (3. december 2004 - 21. november 2008)
• 9. vlada Republike Slovenije (21. november 2008 - 10. februar 2012)
• 10. vlada Republike Slovenije (10. februar 2012 - 20. marec 2013)
• 11. vlada Republike Slovenije (20. marec 2013 - 18. september 2014)
• 12. vlada Republike Slovenije (18. september 2014 - 13. september 2018)
• 13. vlada Republike Slovenije (13. september 2018 - 13. marec 2020)
• 14. vlada Republike Slovenije (13. marec 2020 - danes)

+++ https://www.youtube.com/watch?v=2bCT7vx9xqk - FAKTOR #364: DEMOS 30 LET KASNEJE (mag. Bernard BRŠČIČ, mag. Sebastjan JERETIČ) Kaj od DEMOS-a za današnjo uporabo lahko vpliva na nove generacije ..

+++ https://www.youtube.com/watch?v=b5316g8s2lw

Kaj od DEMOS-a je za današnjo uporabo in kaj lahko vpliva na nove generacije ..

Nosilci odgovornosti ne odgovarjajo osebno za neodgovornosti in jim je za lastna nedejanja, ki bi jih morali narediti ali namerno nedejanja – osebno ne odgovarjajo. Glej razpravo v +++ https://www.youtube.com/watch?v=b5316g8s2lw - FAKTOR #366: BIZNIS ALI MAFIJA (mag. Ivan SIMIČ, mag. Rado PEZDIR) - Ni osebne odgovornosti in posledic - 27 min.

Avtocesta mimo Domžal 1990-1994

Knjiga DEMOS NA DOMŽALSKEM 1990-1994+ - prispevek Tomaž Štebe

Dodaten zapis o okoliščinah, mnenjih, strokovnih prispevkih in razpravah o umestitvi in poteku avtoceste Vransko – Ljubljana (Blagovica – Zadobrova) mimo Domžal ter (sedanjih) izkušnjah.

Osnutek dodatnih opisov

Odsek Krtina – Šentjakob je bil odprt septembra leta 2001 (zapis Slamnik 21. 9. 2001) in s tem na teh osmih kilometrih direktno presekal Domžale in Dragomelj od zaledja na vzhodu. S tem se praktično nihče ni več obremenjeval.

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HO0RUXCC/15f43820-c9da-4b65-b030-842f8ba094c6/PDF

OBVOZNICA MENGEŠ, PREGLED 1997 - 2019

OBVOZNICA MENGEŠ

zgodovina dogajanja od 1997 do 2009

v treh delih:

Nulti del - objavljen v Mengšan 2019 december (povsem skrajšan po diktatu)

Prvi del - poslan kot članek (ni smel biti objavljen kljub že posatvljenemu za tisk)
Drugi del - podrobneje s slikami in dokumenti.

Nulti del  - lahko preskočite (objavljen v Mengšan 2019, dne 13.12.2019 - krajšan pod prisilo in v pismih bralcev na strani 43, da je bil sploh lahko objavljen (župan je, po pregledu že pripravljenega glasila za tisk, od odgovornega urednika zahteval krajšanje na 1500 znakov s presledki!)

Add caption

Moje mnenje v zapisu uredniku (slika desno): "Menim, da je neprimerno in nedopustno, da župan zahteva krajšanje. Lahko samo pove svoje mnenje oz. ga napiše v naslednji izdaji.
Odgovorni urednik je edini, ki v skladu s zakoni ureja javno glasilo.
Prispevek ni namenjen rubriki ’Pisma bralcev’ ampak kot članek.
Kot sem že napisal vsebinsko dopolnjuje dvostransko objavo novembra z 11.325 znaki. Moj članek ima (samo) 7.469 znakov. Ni naštevanje in ima pomembno, poučno-izkustveno, vsebino."

Prvi del (članek za Mengšan 2019 december, ki ni smel biti objavljen!)

OBVOZNICA MENGEŠ

Zgodovina dogajanja – kratko in slikovno

Preusmeritve tranzitnega prometa iz mesta Mengeš s svojo osrednjo lego S–J (Kamnik–Ljubljana) in V–Z (Štajerska–Gorenjska) je posta(ja)la nujnost že v osemdesetih letih. Izgradnja avtocest k razbremenitvi ni prispevala. Prej nasprotno, saj U-sistem avtoceste okoli Ljubljane in premalo prepusten obroč okoli Ljubljane ter močno, že nenormalno povečan promet, še povečuje obremenitve na naših državnih cestah. Predvsem tovorni promet in dnevne migracije v/iz Ljubljane.

Obvoznico Mengeš je uspel uvrstiti v državne projekte poslanec (1996-2000) in župan g. Janez Per. In to celo v DARS-ov plan. Razlog je bil v nameri, da bi U-avtocestni (AC) sistem Ljubljane zaokrožili s hitro cesto med štajerskim in gorenjskim krakom AC: Želodnik/Krtina–Vodice/Torovo. Nerealno – okoljsko in prostorsko – je bilo kraka povezati z avtocesto, kljub poskusom npr. pod / nad homškim hribom (slika 1).

Tako je Mengeš začel dobivati ne le povezovalno (hitro/glavno) cesto pač pa tudi vzhodni krak obvoznice. Za mesto Mengeš smo to celoto sprejeli kot obvoznico. In so začele nastajati idejne študije variant in lokacijski načrti potekov. Pa jih poglejmo.

Primerjalna študija variant poteka zahodne in širih vzhodnih obvoznice Mengeš, dokument iz 1999 april, je prikazan na sliki 1. Povzema podobno, bolj podrobno, študijo variant potekov iz leta 1997 (navedeno v drugem delu tega opisa dogajanja). Zahodni potek je podoben. Kar nekaj jih je bilo, ki so zagovarjali celo zahodni, še enkrat dražji, potek s tunelom v dolžini 820 m! Trije vzhodni variantni poteki iz leta 1997 se v posameznih odsekih ločijo od kar štirih iz leta 1999. Varianta A tik ob Detelovi ulici z vijugastim potekom iz leta 1997 je bila umeščena v plane že davno pred tem. Leta 1999 je bila preoblikovana v dve verziji (A, A’). B in C varianti pa sta ostali skoraj enakega poteka kot dve leti prej. Veliko jih je zagovarjalo najbolj oddaljeno C varianto poteka - za zadnjo hišo na Jarški cesti pred mostom čez razbremenilnik.

(Slika 1) Druga primerjalna študija variant zahodne in vzhodnih obvoznic Mengeš in CELOTA variant glavne ceste Želodnik-Mengeš-Vodice (april 1999 – LUZ d.d., na osnovi podobnih predhodnih april 1997 – PNZ d.o.o.

Vse te študije DARS-a so se končale na Severu za odcepom ceste v Koseze oz. Topole in odcepom makadamske ceste proti Drnovemu.

Ko sem pričel z delom kot župan, konec leta 1998, sem bil takoj pod pritiskom opozicije (SLS, LDS, ...), da nadaljujemo na osnovi študije iz leta 1997 s C-traso, kot je bila vnešena tudi v prostorski plan. Toda na ta plan sta bili vloženi najmanj dve ustavni tožbi za presojo zakonitosti. Upravičeno zaradi spornih oz. neizvedenih postopkov in kasneje ugotovljenih drugih nepravilnostih z jasnimi interesnimi ozadji. Ob tem je minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer poslal novo študijo obvoznice in povezovalne ceste z datumom 1999 april (slika 1), sklepom o najprimernejši B varianti in z zahtevo za odzivno poročilo Občine Mengeš. Novembra 2000 pa je bil razgrnjen lokacijski načrt celotne povezovalne (hitre / glavne) ceste že z rondoji in varianto B poteka obvoznice Mengeš brez rondoja za Topole (slika 2 levo, objavljeno v Mengšanu 2000 oktober). SLS je bila tedaj v koaliciji z LDS v 4. vladi RS od februarja 1997 do junija 2000, minister Bergauer pa potem minister do konca novembra 2000 v času 5. vlade dr. Bajuka.

Štirje rondoji so bili tudi posledica vplivanja nekaterih, ki so vztrajali na zaključku povezovalne ceste takoj na Gorenjsko cesto (slika 2 levo). Zato sem naročil posebno strokovno presojo zaključka obvoznice pri strokovnjaku dr. Vinku Vodopivcu (Slika 2 desno). Dosegli smo še peti rondo!

Kljub stalnemu nasprotovanju opozicije pa so argumenti in strokovnost naših predlaganih rešitev in novih spoznanj pretehtali. Med prvimi v Sloveniji smo – zaradi enakopravnosti vključevanja v promet in v izogib semaforiziranim križiščem – uvedli rondoje. Bila je tudi resna ideja poglobitve obvoznice iz okoljskih razlogov zaradi prometnih vplivov. Toda s tem bi ob pridobljenem gramozu dodatno izgubili veliko dodatnih površin za priključke/rondoje.

Končna izvedba je sedanje dejstvo (Slika 2 sredina). Žal pa ima celota dvoje, troje pomanjkljivosti, lahko dolgoročno, tudi hudih varnostnih: dvoje semaforskih (!!) prečkanj in zavit potek pod hišama na severu kljub zavzemanju za raven potek brez semaforja (Slika 2 desno).

Smo pa dosegli pet krožišč – rondojev, ki se prvotno niso niti omenjali, podaljšanje do Topovske jame tako, da je Gorenjska cesta v celoti lokalna in poseben S priključek Jarške ceste na rondo za Groblje, ki ga je DARS sprejel z velikim odporom. Slednje je bilo predvideno kot zelo nepraktična obvezna smer v desno proti (nazaj) Preserjam – priključku na Kolodvorsko.

(Slika 2) Zasnove obvoznic z rondoji: levo - avgust 2000 s štirimi rondoji (LUZ d.d.); sredina - končni potek (Mengšan november 2001); desno - posebna presoja variant za peti rondo ter ravno traso med četrtim in petim rondojem (dr. Vinko Vodopivec).

Imeli smo dobro sosledje možnosti vplivanja – dveh poslancev. Gradnja je trajala nedopustno (pre)dolgo. Očitno zaradi množice drugih interesov. Kot poslanec sem dobil zelo koristen nasvet od, lahko ga imenujem, g. Gregorja Ficka, rekoč: ’neumorno jim dopoveduj, zahtevaj dejanja in jih osebno spremljaj’. Zato sem vsa leta mandata mesečno dokumentirano spremljal in deloval za obvoznico – izmenoma v Mengšu in na DARS-u. Z več enotnosti in sodelovanja bi morda uveljavili in primerneje dosegli rešitve: podvoz za kolesarje in pešce proti ’Lipcam’ – Stobu in proti Drnovemu ter ravno traso od Kamniškega rondoja do zadnjega pri Topovski jami nad hišama Stele, Bele – kjer je sedaj drugi (nepotrebni) semafor. Ne bom pozabil komentarja brez argumentov DARS-a: »Vse ste dosegli, tega pa ne boste! Sami naredite podhod – npr. za ’Lipce’–Grobeljski drevored.« Neumorno delovanje spremljanja in spodbujanja za izvedbo je nadaljeval poslanec Robert Hrovat (SDS).

Tako imamo obvoznico z dvema semaforjema – povsem po nepotrebnem z zaustavljanji, stroški in možnimi nevarnimi primeri. Niti slednje opozorilo jim ni šlo do živega. Dosežena izvedba pa je vsekakor bistveno boljša kot je bila predlagana v letih 1997 oz. 1999.

Vsekakor je 22-letno ’mečkanje’ po že sprejeti trasi in desetletno po že izbranem izvajalcu (SCT), ki je do začetka gradnje glavnega dela propadel, primer, ki se v normalno delujoči in strokovno-proračunsko urejeni državi ne (sme) dogaja(ti).

Konec dober, vse dobro, je nekako tolažilno – obvoznico imamo prvi na tem odseku navezovalne ceste Želodnik/Krtina–Mengeš–Vodice/Torovo. Hitra AC-povezava krakov štajerske in gorenjske AC pa to ni in verjetno nikoli ne bo. Saj smo ji uspeli umestiti rondoje namesto semaforjev, ki dajejo enakopravno vključevanje – in tudi sicer je vprašanje ali je bila hitra povezovalna cesta dveh krakov AC načrtovana resno. V to je dvomil že moj prvi sogovorec na ministrstvu za promet g. Žarko Pregelj, državni sekretar (SLS). Upravičeno!

Kako naprej? Vsekakor je potrebno mesto Mengeš ustvariti kot mesto druženja le z nujnim lokalnim prometom, brez (dvignjenih) pločnikov, kjer imajo prednost pešci in kolesarji. Primerov oz. zgledov ustvarjanja takih območij je tudi v Sloveniji že nekaj – Slovenska v Ljubljani, Kolodvorska v Domžalah, …

Čas je za ZELENE SLOVENIJE! DEJANJA MODREGA člana ekipe ZELENIH SLOVENIJE Tomaža ŠTEBETA

Oj!

Sem Tomaž ŠTEBE. Kandidiram pod številko 18
v volilnem okraju 11 (sedež: Domžale), volilne enote 4 (Ljubljana Bežigrad), ki obsega občini Mengeš in Trzin ter del občine Domžale - območja krajevnih skupnosti: Jarše-Rodica, Preserje pri Radomljah, Domžale-Slavko Šlander, Domžale-Venclja Perka, Dragomelj-Pšata.

NAŠE VREDNOTE, NAMENI, CILJI

Skrbno gospodarimo – SLOVENIJA – Ohranjamo - Varujemo

MLADI sedanjost prihodnost - STAREJŠI bogastvo

NORMALNA država - NEZAMENLJIVI naravni viri

KONKURENČNO TRŽNO DIGITALNO ZELENO gospodarstvo

OBČEČLOVEŠKE VREDNOTE - poštenje, spoštovanje, odgovornost do narodne in kulturne identitete, ..

NEODVISNO sodstvo

Kot Avstrija - OHRANJANJE, SKRB, VAROVANJE NARAVE, OKOLJA

Kot Nemčija - GOSPODARJENJE, INFRASTRUKTURA, ENERGETIKA (OBNOVLJIVI VIRI)

Kot Skandinavija - SOCIALA, IZOBRAŽEVANJE, ENAKE MOŽNOSTI, VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

Kot Islandija - PRAVO, PRAVICA, ODPRAVA KORUPCIJE

Kot Estonija - DIGITALNA ZELENA DRUŽBA

Namesto velikih posplošenih besed in obljub navajam dejanja, ki me, nas Zelene Slovenije zavezujejo za vaš glas!

mag. Tomaž ŠTEBE, univ.dipl.ing.el.- avtomatika, računalništvo in informatika
V računalništvu delujem od diplome na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani - smer avtomatika leta 1974, kjer sem leta 1984 zaključil tudi magistrski študij. V stroki in javnem življenju, nekdaj tudi kot aktiven košarkar, sedaj rekreativec, delujem ves čas. www.linkedin.com/in/tomazstebe/, www.facebook.com/tomaz.stebe

Nekaj primerov konkretnih DEJANJ:

-       Enotna informacijska infrastruktura države (FURS, SPIZ, ZZZS, Zdravstvo, Uprava, Vlada-Ministrstva-Agencije-,..) – zakaj ne skupaj z domačimi bankami in domačimi podjetji (ekonomija obsega).

-       Državni računalniški oblak State computer cloud je draga rešitev za tak obseg države. Varnost, zanesljivost in pomnilniške in CAAS bi morale biti integrirane in v sodelovanju z (najmanj) bankami (vsaj državno), določenim gospodarstvom …Oblak Slovenija (država). Ni ekonomike niti pri nabavi, izkoriščenosti in vzdrževanju (amortizaciji).

-       Tovornjaki višje cestnine na avtocestah, nove na državnih in lokalnih cestah (povzročajo najmanj 10 tisočkrat več škode; skoraj 90 -odstotkov tovorov v Sloveniji je tranzitnega) – del za vlaganja v javni potniški promet. Subvencije, manjše dajatve za tovornjake z eko pogonom (na plin).

-       Prispevki za ceste znižani na polovico za vsa vozila. Vinjete -20%.

-       Avtomatsko (satelitsko) cestninjenje tovornjakov po vseh cestah (namesto najnovejšega železja in kablov na 129+ portalih ter še prej cestninskih postaj). Ta primer je daleč od pisarjenja, promoviranja .. npr.: „Slovenia, a green reference country in digital Europe“ LINK. Spodaj je komentar na to problematiko vzet iz prispevka "ELEKTRONSKI CESTNINSKI SISTEM V SLOVENIJI - ZAMUJENE PRILOŽNOSTI".

-    Pravi nadzor nad monopolnimi cenami komunalnih storitev (smetarine, vodarine, kanalščine, čiščenje odpadnih voda).

-       Odprava preteklih in pregon sedanjih onesnaževalcev okolja, še posebej na vodovarstvenih in vodozbirnih območjih.

-       Neposredno izvajanje odločb Ustavnega sodišča; neposredna korekcija nezakonitih odlokov, uredb, .., ignoriranja sklepov organov države, lokalnih skupnosti (zgled Francija, Italija, ..).

-       Odgovornost posameznikov v upravah za izvajanje predpisov, sklepov, ..

-       Védenje o vsem kar vpliva na naše zdravje, okolje, naravo .. Neposreden, takojšen in stalen dostop do vseh podatkov o vsebnostih in kontaminantih, ki vplivajo na zdravje ljudi, naravo in okolje (npr. rezultatov analiz pitne vode).

-       Vodni viri, primarni vodovodi pod državno pristojnostjo zaradi njihovega povezovanja za bolj varno, zanesljivo in kakovostno oskrbo s pitno vodo. Dolgoročno viri iz dolomitnih zajetij, ločena omrežja v objektih in tudi omrežjih za pitno vodo na pipi in za gospodinjstva.

-       Prazne in neuporabljane funkcionalne nepremičnine se obdavči bistveno višje kot ostale, ki so v funkciji. Nepremičnine v uporabi plačujejo (komunalne in druge) storitve ter dajatve (DDV) ter v primeru najemnin dohodnino - mora biti stimulativna / nižja, da so uporabljane, v funkciji s prijavljenimi stanovalci oz. z registriranim in dejavnim poslovanjem.

-        

Območje med Ljubljano in Alpami (ugodnosti / podpora države):

-        POVEZOVANJE: vodnih virov in vodovodov (kamniški, krvavški, mengeški, domžalski, ljubljanski, ..); enotni javni promet (avtobusni, železniški) s Parkiraj (avto, kolo) / Pelji: Domžale (že), Trzin, Duplica z varnimi kolesarskimi potmi izven prometnih cest.

-       Poslovno-podjetniški-storitveno-prireditveni-športno-parkirni center (lokacija npr. Mlake-Trzin) z (dvotirno) hitro/frekventno železnico ali električnimi avtobusi za Ljubljano.

-       Občinski coworking (start-up) centri v občinah.

-       Brezplačni Wi-Fi v območjih večje poselitve.

-        

Družbeno gospodarske koristi, ki jih ponuja varovana narava in dediščina za rekreativno turistične dnevne ali večdnevne storitve.

Lakirnica ni perspektiva, saj jo Avstrijci umikajo ravno zaradi tega, v primerjavi z visokotehnološkimi in profitnimi naložbami, ki ne posegajo v naravne danosti in kakovost bivanja, omogočajo domačim strokovnjakom enakovredne pogoje kot v tujini, .. Podobno tudi bistveno manj okoljsko zahtevno sestavljanje in konfiguriranju robotov za prodor v Evropo (Japonci).

https://glasljudiaktivneskupnosti.blogspot.com/2017/10/elektronski-cestninski-sistem-v.html

ELEKTRONSKI CESTNINSKI SISTEM V SLOVENIJI - ZAMUJENE PRILOŽNOSTI

LINK DO ČASOPISNE DIGITALNE OBJAVE - DELO, DNE 6.10.2017 - http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/pravicnejse-placevanje-za-uporabo-cest.html 

*****

KOMENTAR o 'govoričenju', ki je daleč od "zelenega digitalnega gospodarstva" ali tega kar že dve desetletji udejanja e-Estonia - We have built a digital society and so can you [LINK]:

To nikakor ni v skladu s pametnim (smart) oz. digitalnim (soft) gospodarstvom, ki naj bi mu sledili! In najnovejšo – na papirju – vizijo te vlade, citiram, »da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in interneta, ter tako postane napredna digitalna družba in referenčno okolje za sistemske rešitve ter uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij.« (LINK). Dandanes, v novi industrijski revoluciji 4.0, navajati prednosti satelitskega sistema cestninjenja nima več nobenega smisla.