ELEKTRONSKI CESTNINSKI SISTEM V SLOVENIJI - ZAMUJENE PRILOŽNOSTI (prvotni zapis, potem skrajšan za objavo v časopisu Delo)

ELEKTRONSKI CESTNINSKI SISTEM V SLOVENIJI

ZAMUJENE PRILOŽNOSTI

Priča smo postavljanju množice nosilnih konstrukcij preko slovenskih avtocest. 129 t. i. portalov za tehnološko enak elektronski cestninski sistem (ECS) sedanjemu dvodesetletnemu ABC. Le da bo standarden, nič več (z)mešan za tovornjake in brez cestninskih postaj. Mnogo dodatnega železja ob že veliko drugega čez AC, ob številnih ogromnih reklamnih panojih v neposredni bližini. Vse skupaj ni ravno okras lepi deželici! Lahko bi bilo drugače, če bi zmogli delovati strokovno-razvojno, dolgoročno-gospodarno, pa tudi demokratično-transparentno, predvsem pa pošteno. Pred desetletji se je govorilo o informacijski družbi, sedaj o pametni specializaciji, digitalizaciji, ... Ne sledimo vitkemu pristopu in ostajamo pri avtomatizaciji cestninjenja z nefleksibilno, nefunkcionalno, nesodobno tehnologijo, z betonom, kabli in železjem. Kdaj pa bomo izkoristili prednosti naših koridorjev, da bi zaslužili več s skoraj 90 odstotki tujih tranzitnih ton tovorov? In kdaj bomo vzpostavili sorazmerno zaračunavanje cestnin za tovornjake, ki povzročajo najmanj 10 tisočkrat več škode kot osebna vozila? Trenutek je primeren za (kratek) katarzičen in kritičen pregled, ozadja, primerjave, zamujeno in nepravično v  zvezi s cestninjenjem v Sloveniji.

Čakal sem, da se s pregledom dogajanja oglasi kdo izven kroga enih in istih, ki že dobri dve desetletji obvladujejo področje ECS – odkrito, kritično in neobremenjeno. Pravih, delnih novinarsko-raziskovalnih pogledov je bilo le nekaj. Brez prave vztrajnosti ali širše odmevnosti. Kaj šele resnih sprememb. Ali posledic za te ene in iste. Zanje bom uporabil oznako HTC-skupina. Ob koncu kratkega obdobja omejevanja njihovih zaslužkov, delno moči in v trenutku slavja so se kar sami (po)imenovali Happy Toll Collectors (HTC – Hitri Tekači (avto)Cestni).

22 let se je in se bo tudi v prihodnje nadaljevala negospodarnost, morda ne več s tako izjemnimi in v veliki meri nezasluženimi dobički ter spornimi koristmi HTC-skupine, s prijateljskimi in presojanja vrednimi koruptivnimi podlagami Kot pri drugih velikih državnih projektih, zgledno s propadlimi AC-gradbeniki. V partnerstvu z odgovornimi državnimi uradniki. Brez pravih posledic. Ob tem pa je (bil) neizkoriščen domač inventivno-razvojni inženiring, zapravljene pa priložnosti za posle na konkurenčnih trgih. Predvsem pa zapravljenega ogromno denarja, nekaj tudi iz EU. Brez široke in prave katarze ali vsaj grobe ocene neizkoriščenih priložnosti in izgubljenih stotin milijonov.

ZAKAJ DOBRO ZASLUŽITI LE ENKRAT, ČE LAHKO TRIKRAT

Z neupoštevanjem učinkovitosti edine gospodarne strategije prehoda v satelitski ECS, z lanskimi (ne)jasno (ne)usmerjenimi kriteriji tenderja med mikrovalovno (mECS) satelitsko tehnologijo (sECS) in za (ne)razumno omejeno cestninjenje tovornjakov – le na avto- in hitrih cestah (AHC) – je bilo ugodeno dosedanjim interesom HTC-skupine za še en, po ABC-ju drugi dober posel. Tokrat so uspeli pod okriljem tujega lastnika. Pred nedvomnim tretjim poslom – uporabo satelitske tehnologije! Tako se nadaljuje z že pred več kot desetletjem preživeto mikrovalovno tehnologijo. Za sodobno avtomatsko elektronsko cestninjenje je manj ustrezna od uvedbe satelitskega cestninjenja v Nemčiji leta 2005. V tistem obdobju se je v Sloveniji z muko ustavil interesni monopol HTC-skupine – z zamenjavo akcijskega načrta iz leta 2006 (in zanj odgovornega ministra za promet mag. Božiča) z novim sodobnejšim in dejanskimi ukrepi za uporabo satelitske tehnologije in uvedbo sECS v letu 2009. Med drugim z uvedbo vinjet (bile so po 55 €) in prostim prehodom osebnih vozil oz.vozil do 3,5 t mimo cestninskih postaj. Slednje se je z zaviranjem in kompliciranjem (le) delno izvajalo – dovoljena hitrost pa omejena na 60 km/h. Interesni monopol HTC-skupine je bil načet in resno ogrožen. Nek drug že prej z ukinitvijo famoznih nalepk, ki so bile pravi posmeh govorjenju o poti v razvito informacijsko družbo. Janševi vladi je (po s Patrio močno zaznamovani volilni kampanji) sledila Pahorjeva in tako je bilo po letu 2008 zopet vse po starem – razen nalepk in vinjet. Na veliko veselje in vzhičeno naslajanje HTC-skupine, ki se je (ne)zavedno in (ne)posredno izživljala v risanki, prirejeni po Cestnem tekaču (Road Runner, Warner Bros Pictures). Glavni si je dal duška in na zabavi ob svojem 60-em rojstnem dnevu delil zgoščenke s priredbo te risanke z zelo povednim naslovom 'Pravljica za lahko noč 2009'. Med številnimi milo rečeno neprimernimi izrazi izstopata dva, in sicer: 'Don't fck with Mr. Kastelic' ('Ne se fkt z g. Kastelicem') in 'WARNING – Ministery of transportation has determined that ABC system is too fancy for the roads and brains of Slovenia' ('OPOZORILO – Ministrstvo za promet je ugotovilo, da je ABC-sistem preveč fin (napreden!?) za slovenske ceste in pamet'). Z dodatki v jasno prikazanih posrednih grožnjah!

Nemčija si ni mogla privoščiti upočasnjevanja prometa – cestninskih postaj ali dodatnega železja, kablov in naprav ter dragega in motečega vzdrževanja, širitev in na koncu čiščenja vsega tega. Pač »škrti« Nemci. Pred 13-timi leti so takoj poskrbeli za sodoben tehnološko napreden pristop z uporabo satelitske tehnologije. Celotno izvedbo pa zaupali domačemu konzorciju, ki je v štirih letih razvil in vpeljal sECS. V Sloveniji je podoben razvojni konzorcij podjetij in fakultet razvil prvi prototip sistema in naprave v vozilu v letu 2004. Imeli smo tudi nekaj tradicije. Naj omenim le rojaka, v ZDA uspešnega elektroinženirja in inovatorja, nedavno preminulega dr. Franceta Rodeta, solastnika kar štirih patentov s področja satelitske navigacije (US7362263, US7598909, US7123190, US7592951).

47 let od uvedbe cestninjenja z listki, po 23 letih elektronskega, nestandardnega, že dolgo zasterelega ABC, po 10 do 15 letih »mrcvarjenja« z nov(ejš)im, 9 let po uvedbi vinjet in preprečeni uvedbi satelitskega cestninjenja za tovornjake bomo tudi v Sloveniji imeli elektronsko cestninjenje z vožnjo brez ustavljanja oz. upočasnjevanja. (Do)končno bodo odstranjene cestninske postaje, grajene od leta 1970. V standardni in posodobljeni obliki se z množico železnih portalov ohranja mikrovalovna tehnologija z omejeno funkcionalnostjo in razširljivostjo. To nikakor ni v skladu s pametnim (smart) oz. digitalnim (soft) gospodarstvom, ki naj bi mu sledili! In najnovejšo – na papirju – vizijo te vlade, citiram, »da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in interneta, ter tako postane napredna digitalna družba in referenčno okolje za sistemske rešitve ter uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij.«. Dandanes, v novi industrijski revoluciji 4.0, navajati prednosti satelitskega sistema cestninjenja nima več nobenega smisla. Pred desetletjem še ni imel že vsak otrok pametne naprave, s katero se (ga) lahko pozicionira s pomočjo satelitske navigacije. Šele od lani pa je dostopna igrica prostorskega iskanja živalskih bitij, žepnih pošasti, Pokémon GO! Ampak v tako upravljani in ozko interesno zvezani Sloveniji pač ni mogoče prodreti s preprostim razmišljanjem, da je potrebno cestniniti tovornjake tudi na državnih in lokalnih cestah ter po (tudi ustavno-pravni) logiki – pravici, da morajo povsod in sorazmerno plačevati cestnino/nadomestilo glede na povzročeno škodo na cesti, v okolju/naravi/zdravju. Bo pa po več kot 20-ih letih tudi za tovornjake nad 3,5 t odpravljen vsaj dosedanji (z)mešan, zanje privilegiran zaprto-odprt sistem cestninjenja z območji brez cestninjenja na AHC. Od uvedbe vinjet leta 2008 je tako plačevanje cestnine obvezno povsod na AHC za vsa ostala vozila.

Ponovno smo priče dragim slabim odločitvam, ki jih neodvisno in inovativno inženirstvo s ponudbami, predlogi in razvojem, brez 'pravega' vpliva, ni uspelo uveljaviti. Ni delovalo kot HTC-skupina!? Najprej leta 1996 s predlogom za uvedbo takrat še kot predstandardnega mikrovalovnega sistema – 5,8 GHz namesto neperspektivnega in le v Sloveniji uporabljenega ABC-sistema – 2,45 GHz. Švica je leta 2001 postavila jasen koncept in kot prva uporabila satelitsko navigacijo za zapisovanje sledenja vožnje tovornjakov v tahografih v kombinaciji s takrat še predstandardno mikrovalovno tehnologijo za nadzor.

Pravo sprenevedanje je bilo stalno spreminjanje/sprejemanje t. i. akcijskih načrtov prihodnjega ECS. Naj omenim tri sprejete v dobrih treh letih treh različnih ministrov za promet: (1) leta 2006 mag. Božič bi leta 2007 uvedel zastarel ABC za tovornjake, leta 2008 standarden mikrovalovni sistem (le za domača!!) osebna vozila na AC ter predvideva že čez tri leta predvideva čudno kombinatoriko satelitskega z mikrovalovnim standardnim / ABC cestninjenjem; (2) leta 2007 nastopi mag. Žerjav in v letu 2008 uvede vinjete in predvideva satelitsko cestninjenje v letu 2009 ter s tem popolno ukinitev ABC-mikrovalovnega sistema; (3) konec leta 2009 dr. Vlačič, ki ima nov – stari pristop – razna svetovanja in študije, podrobno opredelitev koncepta in vzpostavitve ECS, z rezultatom, da se ni izvedel sECS, ohranil se je star ABC, … , in deset let se je pridobilo na času – za ABC. Nasledniki nas bodo (končno) v letu 2018 pripeljali na nivo Avstrije iz leta 2004!

SLOVENIJA JE IMELA NEMŠKEMU PRIMERLJIV RAZVOJNO-PROJEKTNI KONZORCIJ

Najbolj žalostno, sramotno, menim, da tudi sporno, pa je, da odgovorni niso hoteli oz. so interesi ozadij onemogočili, da bi slovenska inženirska znanost, tehnologija in gospodarstvo, ki so edini delovali kot razvojni konzorcij treh domačih podjetij (Mobitel, Omega Consult, RC IRC) in treh domačih fakultet (UL FE, UM FERI in FG) iz več generacij razvoja in pilotskih izvedb sistema in naprav satelitskega cestninjenja dobili s predtržnim javnim naročilom referenco in s tem možnost za industrijsko-tržno implementacijo in posle v tujini. Tako kot Kapsch pred 18 leti. Ministrstvo za promet je v okviru izbora izvajalca pilotnega testiranja sECS okoli leta 2005 ignoriralo ta domači inženirsko-razvojni konzorcij in menda celo 'kupilo' izvorno programsko opremo od bolj malo razvojnega, večinoma pa poslovno povezanega (le navidezno) domačega konzorcija s krovno firmo Logina d. o. o., za katero so se zavzemali HTC-skupina (preko PTI-inštituta) ter tuja partnerja iz Nemčije in Italije. Ta konkretni 'nakup' (pilotsko testiranje) tujega znanja je pred desetimi leti stal skoraj pol milijona evrov (300 tisoč eur iz FP6 okvirnega znanstveno-razvojnega programa EU, 130 tisoč eur država Slovenija).

Slovenija je sedaj zapravila še eno priložnost. Poleg Slovaške nas bodo prehitele mnoge druge manjše države. Konkurenčnosti se ne ustvarja z zaslužkarstvom: pri gradbenih delih - cestninskimi postajami, kovinskimi portali, kabliranjem, množico elektronskih naprav, … , vzdrževanjem in odstranjevanjem. Potem ko sECS že dobro desetletje uspešno deluje v Nemčiji in pet let na Slovaškem, bi bilo daleč najceneje enostavno prevzeti enega od obeh sistemov in le vnesti trase (avto)cest, prilagoditi obračun in plačati licenčnino. Z dodajanjem različnih storitev. Problematiziranje zasebnosti je neutemeljeno, saj morajo biti z lociranjem pridobljeni podatki hermetično zaprti in posredovani le s sodno odločbo. Z nemškim projektom se je sicer nerealno primerjati. Bi pa v tistem začetnem obdobju bila Slovenija lahko dober testni primer uvedbe sECS. Bili smo med prvimi v razvoju satelitskega cestninjenja. S predtržnim naročilom takratnemu domačemu konzorciju bi omogočili prehod iz razvojne v industrijsko izvedbo satelitskega cestninjenja ter tako pridobili dodano vrednost in referenco za industrijo in njene posle. Žal se slovenskemu razvojnemu konzorciju ni priključila industrija. Očitno je bil vpliv HTC-skupine trden in širok. Sedaj bodo pod tujim lastništvom nadaljevali s svojim delovanjem. Edini ponudnik satelitskega cestninjenja je bil na zadnjem tenderju Iskratel, ki je ponujal slovaški SkyToll! Torej namesto prvenstva v sECS smo sedaj kupci. Lahko pa bi bili pred Slovaki, ki so leta 2010 uvedli najbolj razvejano in najdaljše (satelitsko) cestninjenje za tovornjake – ne samo po avtocestah. So pravi zgled, kako reševati cestninjenje in njegovo uvedbo. Ponudnik oz. izvajalec nosi del tveganja (in dobička), ker za izvedbo dobi plačano iz deleža pobranih cestnin. Tako izbor, potem ko se odločite za tehnologijo, postane transparenten in aritmetično preprost. Kompetentni ponudnik z najnižjim procentom deleža cestnin je najbolj ugoden. Možne so sicer variacije, da se uravnoteži tveganje oz. dobiček. Za razliko od nemškega domačega razvojnega konzorcija TollCollect je slovaški SkyToll poslovni, in sicer z delniško družbo tujega konzorcija Ibertax-SanToll. Za odločitev o sECS dandanes nista potrebna še ena študija niti denar, če se pristopi z modelom izvedbe kot npr. na Slovaškem – le v enem letu od odločitve do implementacije. Za Slovenijo ponovno prepozno – železje za mECS je že montirano!

Dosedanji sistem je bil (z)mešan in nepošten. In tak bo tudi vnaprej, kljub temu da se bo tovorni promet cestninil po vseh AHC, kot to velja od uvedbe vinjet za vse ostale. Tovornjak namreč povzroči najmanj 10 tisočkrat več škode na cesti kot osebni avtomobil (in 10 milijardkrat več kot kolesar). Zato bi morali ali ukiniti vinjete ali pa jih vrniti nazaj na 55 eur oz. znižati letne prispevke za ceste za osebna vozila. Sicer se bo nadaljevala kršitev ustavno zagotovljene pravice enakosti/sorazmernosti.

Naslednji argumenti opravičujejo implementacijo sECS, kategorizacijo in cenovno regulacijo glede na povzročeno škodo, koristi in prednosti ter preusmerjajo težke tovore na infrastrukturno in okoljsko ustreznejšo železnico:

-       AC in vse ostale ceste se cestninijo zaradi škode, ki jo povzročajo na infrastrukturi in okolju, ter koristi, tudi glede primerjave z železniškim prevozom tovorov. Vožnja v tranzitu po državnih oz. lokalnih cestah se zaračunava zaradi neuporabe primernejše tranzitne ceste ali tudi tira;

-       Funkcionalnost, prilagodljivost in razširljivost (brez infrastrukturnih posegov, posebnih naprav na lokacijah, ipd.); Dodatni prihodki oz. koristmi: z avtomatskim lociranjem ob nesrečah oz. krajah (potrebna je dodatna funkcionalnost OBU-naprave v vozilu); prilagojena zavarovalnina glede na prevožene km; uravnavanje zastojev, preusmerjanje na obvozne ceste; svetovanje in spremljanje počitkov šoferjev; upravljanje parkiranja; zaračunavanje vožnje v območju mestnih središč, v okoljsko občutljivih ali specifičnih območjih; uravnavanje prehitre, napačne ali prepovedane vožnje (opozorila, kazni) itd.

Poleg uvedbe sECS to zaradi sorazmernosti in javnega interesa zahteva:

-       Za tovornjake je potrebno uvesti sorazmerno višje cestnine oz. odškodnine za uporabo AC in drugih cest v tranzitu. EU bi morala pri tem cene glede škode določati enotno, države pa bi dodajale deleže glede na pogoje oz. vzpostavljale konkurenčna določila. Ob tem bi moral železniški prevoz postati konkurenčen za določene tovore in pogoje prevozov; Nesorazmernost cestnin je krivična, saj avtomobili zanemarljivo škodijo cestam v primerjavi s tovornjaki. Škoda je v Sloveniji še posebej velika, poleg koristi prevozov, saj je skoraj 90 % ton/km v tranzitu. Tako DARS zgublja letno več deset milijonov, če ne kar nekaj sto milijonov evrov. Pa tudi DRSC (država) in občine, ker se ostale ceste ne cestninijo, se ne zaračunava škoda na cestah, pri vožnji v tranzitu. Izrazito so na primer Mengeš in sosednji kraji sedaj množično obremenjeni s tovornjaki, ki se izognejo cestnini v Lukovici, ljubljanskemu obroču in Torovemu, kar bi moral ustrezno zasnovan ECS avtomatsko zaznati in kaznovati;

-       Dejstvo je, da vsi plačujemo za vožnjo svojih vozil po cestah. Tuja vozila svojim domicilnim državam. Slednja bi morala plačevati cestnino na vseh naših cestah. Zaradi veliko večje škode predvsem tovornjaki, še posebej če izbirajo tranzitne smeri po ne AHC;

-       Slovenski avtoprevozniki ne smejo biti izjema ali razlog za to, da se ne cestninijo tovornjaki sorazmerno s škodo in koristmi. Naše lastnike tovornjakov je možno podpreti z ugodnimi pogoji investiranja v vozni park ali davčnimi instrumenti. Tako kot pripravlja Nemčija na EU nesporen način kompenzacijo za nemške lastnike osebnih vozil za primer uvedbe vinjet;

-       EU bi kot nebirokratska, učinkovita gospodarska integracija morala urediti in poenotiti cestninjenje in zaračunavanje uporabe cest (infrastrukture) konkretno in ne le s sprejemanjem usmeritev in temeljnih pravil, ki se potem izvajajo pavšalno in z izjemami. Vodilo v primeru cestnin in prispevkov za ceste pa je, da za vožnjo uporabnik 'plača' – za škodo in koristi. Ugotavljanje 'koliko' pa je možno le s sECS, kjer je zagotovljena sledljivost za izračune. Tako bo vsak uporabnik cest hitro vedel, kje in kdaj se mu bolj splača, uporabnik-transporter pa predvsem, kdaj je zanj koristneje uporabiti npr. železnico.

-       Izkoristiti moramo geografske prednosti ter omogočiti še večjo konkurenčnost našega edinega pristanišča. Postojnska vrata so tradicionalno najugodnejši prehod med Jadranom in celino.

Ni dvoma, da je to možno udejanjiti samo s satelitsko tehnologijo ECS. Pri tem je bilo že ogromno zamujenega. In to samo zaradi ozkih klientelističnih koristi ob veliki meri korupcije. KPK je nekaj 'raziskovala' in nič zaključila. Pa bi morala samo pregledati javne razpise in pogodbe ter presoditi pristranost določil.

Avtocestna gradbenika sta kljub neupravičeno visokim zaslužkom propadla. Strabag je z gradnjo AC postalo globalno oz. regionalno podjetje. Nalepke, da ste plačali registracijo, so bile posmeh že takrat pogosto ubesedeni informacijski družbi. TEŠ6 je bil za lignit tehnološko in glede zalog neprimerno zasnovan ter investicijsko in interesno napihnjen za celo milijardo. HTC-skupina pa nadaljujejo svojo pot naprej.

Inženirstvo se pač ni dovolj odločno (strokovno-politično-pravno) angažiralo. Ali pa je bilo utišano na različne načine. HTC-skupina, gradbeniki – ne elektronsko-računalniški sektor – so v svojem krogu študij in izvedbe dosegli monopol, super velike dobičke in mreženje s politiko, ki ni delovala kot dober gospodar, pač pa je omogočala – lahko rečem sramotno – dvodesetletno nestandardno unikatno cestninjenje ABC. In zopet preprečila prehod v moderno pametno-digitalno (brez železja), funkcionalno, fleksibilno, predvsem pa ekonomično satelitsko cestninjenje.

Evropska unija pri tem tudi ni sposobna presekati interesov in jasno usmeriti celovitost cestninjenja v satelitsko tehnologijo – če resno misli z unijo enotnih pristopov ali pa s svojim satelitskim projektom Galileo.

mag. Tomaž Štebe, Spring Research Institute, Mengeš

LINK DO ČASOPISNE DIGITALNE OBJAVE - DELO, DNE 6.10.2017 - http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/pravicnejse-placevanje-za-uporabo-cest.html 

(Samo)kadrovanje 'brat-uš-kov' .. Se je sposobna po vsem tem komurkoli opravičit!? Primer odkritosti "Politika te je nastavila, jest sem te nastavil! ".

We expect that she has enough political and civil culture to apologize to her citizens, Mr. Juncker and MEPs for the self-appointed and self-destructed commissioner post.

Sramota in poduk je vseobsežen. EU glas jih je zelo korektno strnil v http://www.europeanvoice.com/article/chronicle-of-a-defeat-foretold-seven-errors-that-led-to-bratuseks-downfall/.

Je pa tipičen primer kadrovanja v SI. Takih 'brat-uš-kov' je po položajih veliko. Ona je morda ekstrem, saj se je po-brat-ila kar sama s seboj!!

Prilagam tipičen, odkrito povedan, primer .. Politika te je nastavila, jest sem te nastavil! // Mercator CEO Zoran Jankovic gets dissed by the Slovenian prime minister Tone Rop.

https://www.youtube.com/watch?v=_yocf_Hfcj0&t=11s

Je pa napačno uporabljati izraz 'šerifi', ker so ti varuhi zakonitosti in poštenja. V 'balkanskem' kontekstu pa so seveda vse kaj drugega. Opravičujem se balkancem za tako uporabo izraza.

Vse dobro!

CIM – CIVILNA INICIATIVA MENGEŠ – LOKALNE VOLITVE 2014

Zahvaljujem se  za sodelovanje, podporo, spodbude in glasove za CIM in za mojo kandidaturo za župana na lokalnih volitvah. Med volivci maloštevilna podpora zahteva premislek in spremenjeno ravnanje v prihodnje.

Naše poslanstvo je sedaj širše - sites.google.com/site/civilnamenges. Cilji so objavljeni tu. Jih dopolnjujemo. Veseli bomo vaših predlogov, mnenj, spodbud.

Glede ohranjanja oskrbe Občine Mengeš z alpsko vodo izpod Krvavca je naše poslanstvo trdno. Kot solastniki, imetniki vodnega dovoljenja in pravic smo soodgovorni in kot verodostojni partnerji moramo sodelovati pri obnovi naše solastnine. Naše geslo glede tega je »POVEZOVANJE – BOLJŠA VODA – ZDRAVJE« (ZA VSE NAS). Namenjamo ga vsem nam, sosedom in širše.

Kakovost življenja, delo in zaslužek nas in prihodnjih generacij so (ne)posredno odvisni od temeljnih dobrin. Ena od teh je zdrava pitna voda.

Pripravljeni smo za sodelovanje in usklajevanje ter skupno delo v dobro vseh nas.

"Sveta ne morem spremeniti sama, lahko pa vržem kamen v vodo, da jo vzvalovim." (Mati Tereza)

Civilna iniciativa Mengeš

Nevladna organizacija civilne družbe Civilna iniciativa Mengeš

Hvala lepa volivkam in volivcem za podporo vrednotam in programu, pa tudi navedbam o spornostih in negospodarnostih

3. oktobra 2014 smo posredovali podrobnejši opis kaj bomo postorili oz. se zavzemali in kaj je bilo v zadnjih osmih letih neprimerno, nezakonito oz. v nasprotju z interesom občine in občanov. Nabor zadev, ki sem jih pripravil ni bil kompleten. Na tem mestu ga bom dopolnjeval oz. navajal pobude, vprašanja in zahteve ter gradiva, ki jih bom posredoval kot svetnik CIM Svetu Občine Mengeš in drugim inštitucijam v SI oz. EU.

Vabim vas k sodelovanju, prosim vas za podporo, vesel bom vaših nasvetov in predlogov.

Kaj bomo postorili oz. za kaj se bomo zavzemali: 

povezovanje, ohranitev, posodobitev, povečanje kapacitet Vodovoda Krvavec – dvainpolkratno povečanje cen vodarine, ki ga je sprejela Občina Mengeš aprila 2013, omogoča vzdržno financiranje, modernizacija s povečanjem kapacitete za polovico in povezovanje pa nedvoumno opravičuje najvišji možen delež EU-sofinanciranja;

podpora podjetnosti – skupinske pisarne, delavnice in podobno (coworking); spodbude pri pogojih kreditiranja; urejanje in širitev poslovnih območij (od cone Topole proti obvoznici, v sedaj degradirani nekdanji opekarni); domače in mednarodno sodelovanje, povezovanje, izmenjava znanj, pomoč obrti pri širjenju poslovanja; konkurenčnost občine pri dajatvah in pogojih;

športna dvorana, arhitekturno umeščena v sklop povečanja šole, brez poseganja v park – srednjeročno bi bilo potrebno določiti lokacijo nove šole in vrtca –

varianta vzhodno od južnega krožišča obvoznice in prireditveno-športno-poslovnega območja (morda v sodelovanju z občino Trzin in gospodarstvom);

trajnostno ravnanje z odpadki – zmanjšanje količin, stroškov, cen – merjenje oddanih odpadkov oz. cenovno motiviranje za skrbno ločevanje in zmanjševanje količin ostankov odpadkov, katerih odlaganje je najdražje (usmeritev 'nič nekoristnih odpadkov/zero waste');

dokončanje obvoznice; proga Brnik–Jesenice ob Mengšu – obnova državnih cest v mestu, doseči moramo potek drugega tira po trasi Ljubljana–Domžale–

Mengeš–Komenda–Brnik [letališče Jožeta Pučnika]–Kranj–Jesenice;

ureditev vitalnih prostorov mesta in občine – Tonhovina, Mengeški bajer/jezero in območje opekarne, drevored proti Lipcam, pot ob razbremenilniku do Kamniške Bistrice;

skrb za okolje – urejanje degradiranih lokacij in preteklih, zakopanih bremen – predvsem s sredstvi EU; kanalizacija in mikrobiološke naprave za Dobeno;

uvedba krožišč; celovito posodabljanje ulic – pred Gasilsko-godbenim domom, na Glavnem trgu – Šolski ulici in še kje; ureditev prostora Doma počitka in območja propadajoče novogradnje; modernizacija oz. obnova ulic in cest, predvsem v Malem Mengšu (Liparjeva, Rašiška, Hribarjeva, Slomškova, ...);

prosto dostopen brezžični internet – širokopasovni, ugodne storitve v oblaku, konkurenčen operater IKT-storitev, brezplačen WiFi za osnovne storitve za vse (po zgledu skandinavskih držav).

Številne pobude, vprašanja, opozorila, konkretni predlogi,

ki smo jih posredovali ter zahteve, da se uredijo nepravilnosti in slabosti, niso bili upoštevani ali so bili celo zavrnjeni. Objavljene naj bi bile na spleti strani občine www.menges.si/obcina-menges/organi/obcinski-svet/pobude-in-vprasanja-os/ je pa večina gradiv objavljena na spletni strani CIM - sites.google.com/site/civilnamenges/ .

Županova večina, njegova lista LOM, SLS in LDS (sedaj SMO) so konkretne pobude vztrajno zavračali. 

Z dvema podžupanoma od leta 2007 (edina sprememba statuta) je bila večina zagotavljana (8 let LOM in SLS, 4 leta LDS). En podžupan 'stane' občino 20 tisoč eur letno. Ob številčnejši upravi z več prostori je en dodaten župan stal občino v osmih letih 160 tisoč eur.

Vsa ta uprava, skupaj z večino v Svetu občine, pa ni pripravljena premisliti in urediti, na primer, niti tako računsko preproste zadeve, kot je neverjetno, neupravičeno dvakratno zaračunavanje volumna storitve praznenja posod z mešanimi odpadki, glede na dejansko opravljeno, ki ga je Javno komunalno podjetje Prodnik tri leta zaračunavalo uporabnikom. Glasilo Mengšan pa celo objavlja, med volilno kampanjo, njihove neresnice in pristranskosti.

Župan oz. njegova večina v svetu občine je (na primer): nezakonito, v nasprotju z javnim razpisom in pogodbo, spremenil v škodo občine in uporabnikov, pogoje koncesionarju za plin; brez ustreznega proračunskega sklepa sveta in brez javnega razpisa, nezakonito vrnil pritličje stavbe Melodije, kjer so bili, na mestu rojstne hiše Janeza Trdine, predvideni prostori za javne potrebe; ustrežljivo je pristal na to, da je, sedaj propadla firma, lahko zgradila dodatno nadstropje oz. še enkrat več stanovanj v propadajočem objektu pri Domu počitka (brez strokovnega soglasja za to odgovorne kustosinje); z neprimernimi dejanji poglablja spor z lastnikom graščine; ne ukrepa in ne uredi odnosa z lastnikom zgornje graščine, ki je ogradil in 'prevzel' drevored, v lasti občine; v osmih letih ni dosege, da se dokonča zadnja petina obvoznice ter še prej obnovijo vse državne ceste v mestu; razveljavil je edinstven odlok o teleinformacijskem sistemu s katerim je občina lastnica kabelskih kanalizacij (podobno kot vodovoda); enostransko in pristransko prekinil sodelovanje z Muzejem Mengeš, ne da bi imel konkretno alternativo; ni uredil odškodnin pri prekomernem hrupu letal; in najnovejša – ni imel nobenih pripomb na 3 metre visok vodovodni objekt ob kužnem znamenju, kljub temu, da je projektant predlagal varianti vkopanega objekta oz. njegovo postavitev ob glavni cesti; itd.

Brez utemeljitve in dokazov eni in isti ljudje javno govorijo in pišejo neresnice in laži. Najbolj pogosto župan France Jerič in svetnik g. France Hribar (SLS). Ponavljajoče laži pa počasi prodirajo kot resnice. Taki ljudje, s kazensko odgovornostjo, zavajajo javnost in me poskušajo blatiti med ljudmi, ker sam opozarjam na nepravilnosti ter dosledno delujem v skladu s pravili in izključno v interesu občine in občanov. V času volilne kampanje je v zadnjem Mengšanu na tak način delovalo celo javno podjetje Prodnik in z neresničnimi navedbami zavajalo bralce, da je očitke o dvojnem zaračunavanju mešanih odpadkov zavrnilo tudi sodišče, da je potrdilo, da so neutemeljeni in da so se srečevali z očitki tudi na Svetu občine na predlog in zavajajoče trditve g. Štebeta. Sodba ni pravnomočna, vložena je pritožba, o zadevi pa bo presojalo Računsko sodišče (Pobudo je vložilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, dne 19. 8. 2014, zadeva št. 35406-30/2014/9, revidiranca Občina Mengeš in JKP Pordnik d.o.o., Domžale), Občinsko redarstvo pa je odstopilo prijavo na Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano, okolje (dne 4. 8. 2014, zadeva št. 0612-0043/2014-18). Vse to tudi moje vztrajne zahteve.

Na primer: DARS je imel (in verjetno še ima) v programu hitro cesto, ki naj bi povezala AC kraka Gorenjske in Štajerske (Želodnik Vodice). Poslanec Janez Per je dosegel, da se temu doda tudi obvoz(nica) od Kolodvorske do Slovenske ceste. Le-ta je bila v času njegovega mandata ni bila umeščena v prostor in načrtovana v skladu s pravili. Na plan iz leta 1997 so bile vložene utemeljene ustavne pobude. Ministrstvo za promet je leta 1999 začelo s postopkom umeščanja v prostor povezovalne hitre ceste in obvoznice Mengeš (dopis št. 350-04-06/98 z dne 21.04.1999). Sestavil in vodil sem operativno delovno skupino, ki je pripravila temeljita stališča, predloge in zahteve do predlogov variant. Dosegli smo številne popravke, žal ne vse, se odločili za srednjo varianto ter uvedli krožišča. Kor poslanec sem potem, predvsem z vztrajnostjo in stalnimi pregledovanji dosegel, da je bil izdelan izvedben projekt (LUZ), zagotovljen denar in izbran izvajalec (SCT, leta 2008).

Varianta športne dvorane v sklopu telovadnice in šole s povečanjem učilnic in avle ter ostalim (garderobe za športe na zunanjih igriščih) v že zaseden proctor, ne pa kot se poskuša v odprt prostor parka in reke Pšate. Že davno smo načrtovali zunanje sanitarije in tuše ter ostalo za aktivnosti v parku. Kvalitetni napitniki (tudi za hladnejše dni), ..

Medobčinski vodovod Krvavec ter kamniški, domžalski, kranjski, pa tudi ljubljanski vodovodi bi povezani, skupaj delujoči in enotno upravljani zagotavljali boljšo, varnejšo, zanesljivejšo in gospodarnejšo oskrbo s pitno vodo, tudi izpod alpskih vrhov.

Tako bi se z manjšimi stroški hitreje in temeljiteje obnovil vodovod. Ob tem bi bilo tudi bolje utemeljeno in bistveno ugodnejše sofinanciranje iz EU (pravzaprav našega denarja). 

Primeri za tak pristop so istrski, pomurski in podravski vodovod.

Podrobno spremljam tudi dogajanje pri obnovi Vodovoda Krvavec ter aktiviranje vodnjaka in vrtin na Mengeškem polju. 

Ranljivost vodnega vira / vodonosnika na območju vrtine VDG-3 (med glavno cesto na zahodu z VDG-2 in potjo v Lipce - kužno znamenje, z VDG-4) s sledečimi hidrogeološkimi lastnostmi (povzeto, geo-hidro, 2010):

- Triasni karbonati predstavljajo vodni vir vrtine VDG-3. Podzemna voda v karbonatnem vodonosniku je pod rahlim pritiskom in se na območju vrtine VDG-3 nahaja na globini 15m pod koto terena in je hidravlično povezana z vodo v zgornjem vodonosniku.

- .. Karbonatni vodonosnik je prekrit s prodnopeščenim vodonosnikom, katerega debelina na obravnavani lokaciji znaša ca. 75m in je prekrit z do 1m debelo plastjo humusa s prodom, ki zaradi stalnega rahljanja ne predstavlja dobre zaščite vodonosnika pred onesnaževanjem. Debelina nezaščitene cone prodnopeščenega vodonosnika znaša ca. 11m (odvisno od padavinskega obdobja) in vsebuje manj meljne komponente kot zaščitena cona. Karbonatni vodonosnik je močno razpokan in kavernozen (kontakt je verjetno le mestoma zatesnjen) kar posledično pomeni, da se voda iz zgornjega vodonosnika lahko meša z vodo iz spodnjega vodonosnika. V primeru onesnaženja zgornjega vodonosnika onesnaženje zlahka doseže tudi spodnji karbonatni vodonosnik.

POVEZOVANJE - BOLJŠA VODA -- ZDRAVJE -- ZA VSE NAS

PREDSTAVITEV UREJANJA OSKRBE Z ZDRAVO PITNO VODO OBMOČJA

MED KAMNIŠKO-SAVINJSKIMI ALPAMI IN SAVO

Knjižnica Domžale, 13. april 2012

Organizatorji: Društvo za varstvo okolja Domžale Kamnik, Civilna iniciativa Mengeš za alpsko vodo izpod Krvavca, Jamarski klub Kamnik, Odbor za ohranitev kvalitete podeželskega bivalnega okolja Suhadole.
Nosilno oz. uvodno predavanje sta imela avtorja knjig in sodelujoča v polemiki izpred ducata let na osnovi prispevka dr. Petra Kralja "Prej ali slej bomo pili vodo izpod Alp" (Delo, priloga Znanost, 12. 6. 2000) in odziv nanj prof. dr. Mitje Rismala "Se bomo le umikali" štirinajst dni pozneje.
Predstavitev je odprl g. Jože Nemec, predsednik Društva za varstvo okolja Domžale Kamnik. Omenil je pomen zdrave pitne vode in opisal aktivnosti Društva za varovanje okolja Domžale Kamnik.
Povabljene goste, predavatelje, je predstavil in predstavitev je vodil mag. Tomaž Štebe, namestnik vodje Civilne iniciative Mengeš za alpsko vodo izpod Krvavca.
Uporabniki pričakujemo:
Kakovost, varnost, zanesljivost.
               Za primerno ceno!
Kdo zagotavlja celovito in usklajeno gospodarjenje?
Kakšno je stanje, kako v prihodnje?
.. na primer v Ljubljanski urbani regiji .. v porečju Kamniške Bistrice, Ljubljanice, Iške, srednje Save ..
Kako je s povezovanjem virov in sistemov?
Ali ni to prvi korak k učinkoviti, zanesljivi, varni in kakovostni oskrbi z zdravo pitno vodo?
Kakšne so prakse in priporočila strokovnjakov?
Razvojni programi Osrednje Slovenske (statistične) Regije – Ljubljanske Urbane Regije (Vir: Osrednja slovenska statistična / Ljubljanska urbana regija RAZVOJNI NAČRT Pregled podprogramov in projektov: 2002-06 / 2007-2013, obravnavano v letu 2004):

»Lahko rečemo, da je to večina porečja Kamniške Bistrice, Pšate in (Radomlje) Rače (BPR). Manjka le občina Dol pri Ljubljani in (del) občine Cerklje. Zakaj porečje? Ker se običajno v območju porečja organizirajo obvezne javne gospodarske službe, ki so pomembne za temeljne javne storitve in za varovanje okolja: oskrba z zdravo pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, javna higiena, varovanje vodo-varstvenih in vodo-zbirnih območij. Cilj je optimalna organiziranost, gospodarnost, ekonomija obsega, zanesljivost delovanja primarnih / oskrbnih javnih sistemov.«

Radi imamo Mengeš, Loko, Topole, Dobeno - Civilna iniciativa Mengeš za Svet občine, Tomaž Štebe za župana na volitvah 5. oktobra 2014

Moja samostojna kandidatura za župana Občine Mengeš na lokalnih volitvah 5. oktobra 2014, skupaj in s podporo samostojne liste CIM - Civilna iniciativa Mengeš

Odločil sem se za samostojno kandidaturo za župana Občine Mengeš s podporo volivcev.

Kandidiram s podporo samostojne liste CIM – CIVILNA INICIATIVA MENGEŠ - RADI IMAMO MENGEŠ, LOKO, TOPOLE, DOBENO!

Sem upokojenec, aktiven državljan in informatik (v ZDA so mi letos januarja priznali patent za lokacijske storitve o naravnih virih).

Moje geslo je OBČINA ZA VSE OBČANE.

Zavzemam se za:

- povezovanje, ohranitev, posodobitev, povečanje kapacitet Medobčinskega vodovoda Krvavec;

- podporo podjetnosti: skupinske pisarne in delavnice (coworking); spodbude pri pogojih kreditiranja; urejanje in širitev poslovnih območij (od cone Tople proti obvoznici, v sedaj degradirani nekdanji opekarni); domače in mednarodno sodelovanje, povezovanje, izmenjave znanj, pomoč obrti pri širjenju poslovanja; konkurenčnost občine pri dajatvah in pogojih; itd.

- športno dvorano, arhitekturno umeščeno v sklop povečanja šole, brez poseganja v park za dolgoročne potrebe šole v parku; Srednjeročno določiti lokacijo nove šole in vrtca  - varianta vzhodno od južnega krožišča obvoznice ter prireditveno športno poslovnega območja (morda v sodelovanju z občino Trzin);

- dokončanje obvoznice;

- železniško progo Brnik–Jesenice ob Mengšu (drugi tir Ljubljana-Domžale-Mengeš-Komenda-Brnik [letališče Jožeta Pučnika]-Kranj-Jesenice);

- uvedbo krožišč (pred gasilsko godbenim domom, glavni trg z domom počitka in novo pozidavo);

- celovito posodabljanje ulic (Hribarjeva, Slomškova, Liparjeva, Rašiška, ..);

- ureditev vitalnih prostorov mesta (Tonhovina, Mengeški bajer / jezero in območje opekarne);

- trajnostno ravnanje z odpadki – zmanjšanje količin, stroškov, cen;

- skrb za okolje (urejanje degradiranih lokacij in preteklih, zakopanih, bremen - predvsem s sredstvi EU; kanalizacija in mikročistile naprave na Dobenem);

- prosto dostopen internet: širokopasovni, ugodne storitve v oblaku, konkurenčen operater IKT storitev, brezplačen WiFi za osnovne storitve za vse;

- sodelovanje, nepristranskost in resnico.

Objava 001 (20140916, dopolnjena 20140917)