ELEKTRONSKI CESTNINSKI SISTEM
V SLOVENIJI
ZAMUJENE PRILOŽNOSTI
Priča smo postavljanju množice
nosilnih konstrukcij preko slovenskih avtocest. 129 t. i. portalov za
tehnološko enak elektronski cestninski sistem (ECS) sedanjemu dvodesetletnemu
ABC. Le da bo standarden, nič več (z)mešan za tovornjake in brez cestninskih
postaj. Mnogo dodatnega železja ob že veliko drugega čez AC, ob številnih
ogromnih reklamnih panojih v neposredni bližini. Vse skupaj ni ravno okras lepi
deželici! Lahko bi bilo drugače, če bi zmogli delovati strokovno-razvojno,
dolgoročno-gospodarno, pa tudi demokratično-transparentno, predvsem pa pošteno.
Pred desetletji se je govorilo o informacijski družbi, sedaj o pametni
specializaciji, digitalizaciji, ... Ne sledimo vitkemu pristopu in ostajamo pri
avtomatizaciji cestninjenja z nefleksibilno, nefunkcionalno, nesodobno
tehnologijo, z betonom, kabli in železjem. Kdaj pa bomo izkoristili prednosti
naših koridorjev, da bi zaslužili več s skoraj 90 odstotki tujih tranzitnih ton
tovorov? In kdaj bomo vzpostavili sorazmerno zaračunavanje cestnin za
tovornjake, ki povzročajo najmanj 10 tisočkrat več škode kot osebna vozila?
Trenutek je primeren za (kratek) katarzičen in kritičen pregled, ozadja,
primerjave, zamujeno in nepravično v
zvezi s cestninjenjem v Sloveniji.
Čakal sem, da se s pregledom dogajanja oglasi kdo izven kroga
enih in istih, ki že dobri dve desetletji obvladujejo področje ECS – odkrito, kritično
in neobremenjeno. Pravih, delnih novinarsko-raziskovalnih pogledov je bilo le nekaj.
Brez prave vztrajnosti ali širše odmevnosti. Kaj šele resnih sprememb. Ali
posledic za te ene in iste. Zanje bom uporabil oznako HTC-skupina. Ob koncu
kratkega obdobja omejevanja njihovih zaslužkov, delno moči in v trenutku slavja
so se kar sami (po)imenovali Happy Toll Collectors (HTC – Hitri Tekači (avto)Cestni).
22 let se je in se bo tudi v prihodnje nadaljevala
negospodarnost, morda ne več s tako izjemnimi in v veliki meri nezasluženimi
dobički ter spornimi koristmi HTC-skupine, s prijateljskimi in presojanja
vrednimi koruptivnimi podlagami Kot pri drugih velikih državnih projektih,
zgledno s propadlimi AC-gradbeniki. V partnerstvu z odgovornimi državnimi
uradniki. Brez pravih posledic. Ob tem pa je (bil) neizkoriščen domač
inventivno-razvojni inženiring, zapravljene pa priložnosti za posle na
konkurenčnih trgih. Predvsem pa zapravljenega ogromno denarja, nekaj tudi iz
EU. Brez široke in prave katarze ali vsaj grobe ocene neizkoriščenih
priložnosti in izgubljenih stotin milijonov.
ZAKAJ DOBRO ZASLUŽITI LE
ENKRAT, ČE LAHKO TRIKRAT
Z neupoštevanjem učinkovitosti edine gospodarne strategije
prehoda v satelitski ECS, z lanskimi (ne)jasno (ne)usmerjenimi kriteriji
tenderja med mikrovalovno (mECS) satelitsko tehnologijo (sECS) in za
(ne)razumno omejeno cestninjenje tovornjakov – le na avto- in hitrih cestah
(AHC) – je bilo ugodeno dosedanjim interesom HTC-skupine za še en, po ABC-ju
drugi dober posel. Tokrat so uspeli pod okriljem tujega lastnika. Pred
nedvomnim tretjim poslom – uporabo satelitske tehnologije! Tako se nadaljuje z že
pred več kot desetletjem preživeto mikrovalovno tehnologijo. Za sodobno avtomatsko
elektronsko cestninjenje je manj ustrezna od uvedbe satelitskega cestninjenja v
Nemčiji leta 2005. V tistem obdobju se je v Sloveniji z muko ustavil interesni
monopol HTC-skupine – z zamenjavo akcijskega načrta iz leta 2006 (in zanj
odgovornega ministra za promet mag. Božiča) z novim sodobnejšim in dejanskimi
ukrepi za uporabo satelitske tehnologije in uvedbo sECS v letu 2009. Med drugim
z uvedbo vinjet (bile so po 55 €) in prostim prehodom osebnih vozil oz.vozil do
3,5 t mimo cestninskih postaj. Slednje se je z zaviranjem in kompliciranjem
(le) delno izvajalo – dovoljena hitrost pa omejena na 60 km/h. Interesni
monopol HTC-skupine je bil načet in resno ogrožen. Nek drug že prej z
ukinitvijo famoznih nalepk, ki so bile pravi posmeh govorjenju o poti v razvito
informacijsko družbo. Janševi vladi je (po s Patrio močno zaznamovani volilni
kampanji) sledila Pahorjeva in tako je bilo po letu 2008 zopet vse po starem –
razen nalepk in vinjet. Na veliko veselje in vzhičeno naslajanje HTC-skupine,
ki se je (ne)zavedno in (ne)posredno izživljala v risanki, prirejeni po Cestnem
tekaču (Road Runner, Warner Bros Pictures). Glavni si je dal duška in na zabavi
ob svojem 60-em rojstnem dnevu delil zgoščenke s priredbo te risanke z zelo povednim
naslovom 'Pravljica za lahko noč 2009'. Med številnimi milo rečeno neprimernimi
izrazi izstopata dva, in sicer: 'Don't fck with Mr. Kastelic' ('Ne se fkt z g. Kastelicem')
in 'WARNING – Ministery of transportation has determined that ABC system is too
fancy for the roads and brains of Slovenia' ('OPOZORILO – Ministrstvo za promet
je ugotovilo, da je ABC-sistem preveč fin (napreden!?) za slovenske ceste in
pamet'). Z dodatki v jasno prikazanih posrednih grožnjah!
Nemčija si ni mogla privoščiti upočasnjevanja prometa –
cestninskih postaj ali dodatnega železja, kablov in naprav ter dragega in
motečega vzdrževanja, širitev in na koncu čiščenja vsega tega. Pač »škrti« Nemci.
Pred 13-timi leti so takoj poskrbeli za sodoben tehnološko napreden pristop z
uporabo satelitske tehnologije. Celotno izvedbo pa zaupali domačemu konzorciju,
ki je v štirih letih razvil in vpeljal sECS. V Sloveniji je podoben razvojni konzorcij
podjetij in fakultet razvil prvi prototip sistema in naprave v vozilu v letu
2004. Imeli smo tudi nekaj tradicije. Naj omenim le rojaka, v ZDA uspešnega
elektroinženirja in inovatorja, nedavno preminulega dr. Franceta Rodeta,
solastnika kar štirih patentov s področja satelitske navigacije (US7362263,
US7598909, US7123190, US7592951).
47 let od uvedbe cestninjenja z listki, po 23 letih elektronskega,
nestandardnega, že dolgo zasterelega ABC, po 10 do 15 letih »mrcvarjenja« z
nov(ejš)im, 9 let po uvedbi vinjet in preprečeni uvedbi satelitskega
cestninjenja za tovornjake bomo tudi v Sloveniji imeli elektronsko cestninjenje
z vožnjo brez ustavljanja oz. upočasnjevanja. (Do)končno bodo odstranjene
cestninske postaje, grajene od leta 1970. V standardni in posodobljeni obliki se
z množico železnih portalov ohranja mikrovalovna tehnologija z omejeno
funkcionalnostjo in razširljivostjo. To nikakor ni v skladu s pametnim (smart)
oz. digitalnim (soft) gospodarstvom, ki naj bi mu sledili! In najnovejšo – na
papirju – vizijo te vlade, citiram, »da s
pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti
informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in interneta, ter tako postane
napredna digitalna družba in referenčno okolje za sistemske rešitve ter
uvajanje inovativnih pristopov pri uporabi digitalnih tehnologij.«.
Dandanes, v novi industrijski revoluciji 4.0, navajati prednosti satelitskega
sistema cestninjenja nima več nobenega smisla. Pred desetletjem še ni imel že
vsak otrok pametne naprave, s katero se (ga) lahko pozicionira s pomočjo
satelitske navigacije. Šele od lani pa je dostopna igrica prostorskega iskanja
živalskih bitij, žepnih pošasti, Pokémon GO! Ampak v tako upravljani in ozko
interesno zvezani Sloveniji pač ni mogoče prodreti s preprostim razmišljanjem,
da je potrebno cestniniti tovornjake tudi na državnih in lokalnih cestah ter po
(tudi ustavno-pravni) logiki – pravici, da morajo povsod in sorazmerno plačevati
cestnino/nadomestilo glede na povzročeno škodo na cesti, v okolju/naravi/zdravju.
Bo pa po več kot 20-ih letih tudi za tovornjake nad 3,5 t odpravljen vsaj dosedanji
(z)mešan, zanje privilegiran zaprto-odprt sistem cestninjenja z območji brez
cestninjenja na AHC. Od uvedbe vinjet leta 2008 je tako plačevanje cestnine
obvezno povsod na AHC za vsa ostala vozila.
Ponovno smo priče dragim slabim odločitvam, ki jih neodvisno
in inovativno inženirstvo s ponudbami, predlogi in razvojem, brez 'pravega'
vpliva, ni uspelo uveljaviti. Ni delovalo kot HTC-skupina!? Najprej leta 1996 s
predlogom za uvedbo takrat še kot predstandardnega mikrovalovnega sistema – 5,8
GHz namesto neperspektivnega in le v Sloveniji uporabljenega ABC-sistema – 2,45
GHz. Švica je leta 2001 postavila jasen koncept in kot prva uporabila satelitsko
navigacijo za zapisovanje sledenja vožnje tovornjakov v tahografih v
kombinaciji s takrat še predstandardno mikrovalovno tehnologijo za nadzor.
Pravo sprenevedanje je bilo stalno spreminjanje/sprejemanje
t. i. akcijskih načrtov prihodnjega ECS. Naj omenim tri sprejete v dobrih treh
letih treh različnih ministrov za promet: (1) leta 2006 mag. Božič bi leta 2007
uvedel zastarel ABC za tovornjake, leta 2008 standarden mikrovalovni sistem (le
za domača!!) osebna vozila na AC ter predvideva že čez tri leta predvideva
čudno kombinatoriko satelitskega z mikrovalovnim standardnim / ABC cestninjenjem;
(2) leta 2007 nastopi mag. Žerjav in v letu 2008 uvede vinjete in predvideva satelitsko
cestninjenje v letu 2009 ter s tem popolno ukinitev ABC-mikrovalovnega sistema;
(3) konec leta 2009 dr. Vlačič, ki ima nov – stari pristop – razna svetovanja
in študije, podrobno opredelitev koncepta in vzpostavitve ECS, z rezultatom, da
se ni izvedel sECS, ohranil se je star ABC, … , in deset let se je pridobilo na
času – za ABC. Nasledniki nas bodo (končno) v letu 2018 pripeljali na nivo
Avstrije iz leta 2004!
SLOVENIJA JE IMELA NEMŠKEMU
PRIMERLJIV RAZVOJNO-PROJEKTNI KONZORCIJ
Najbolj žalostno, sramotno, menim, da tudi sporno, pa je, da
odgovorni niso hoteli oz. so interesi ozadij onemogočili, da bi slovenska
inženirska znanost, tehnologija in gospodarstvo, ki so edini delovali kot
razvojni konzorcij treh domačih podjetij (Mobitel, Omega Consult, RC IRC) in
treh domačih fakultet (UL FE, UM FERI in FG) iz več generacij razvoja in
pilotskih izvedb sistema in naprav satelitskega cestninjenja dobili s
predtržnim javnim naročilom referenco in s tem možnost za industrijsko-tržno
implementacijo in posle v tujini. Tako kot Kapsch pred 18 leti. Ministrstvo za
promet je v okviru izbora izvajalca pilotnega testiranja sECS okoli leta 2005 ignoriralo
ta domači inženirsko-razvojni konzorcij in menda celo 'kupilo' izvorno
programsko opremo od bolj malo razvojnega, večinoma pa poslovno povezanega (le navidezno)
domačega konzorcija s krovno firmo Logina d. o. o., za katero so se zavzemali
HTC-skupina (preko PTI-inštituta) ter tuja partnerja iz Nemčije in Italije. Ta
konkretni 'nakup' (pilotsko testiranje) tujega znanja je pred desetimi leti
stal skoraj pol milijona evrov (300 tisoč eur iz FP6 okvirnega znanstveno-razvojnega
programa EU, 130 tisoč eur država Slovenija).
Slovenija je sedaj zapravila še eno priložnost. Poleg
Slovaške nas bodo prehitele mnoge druge manjše države. Konkurenčnosti se ne
ustvarja z zaslužkarstvom: pri gradbenih delih - cestninskimi postajami,
kovinskimi portali, kabliranjem, množico elektronskih naprav, … , vzdrževanjem
in odstranjevanjem. Potem ko sECS že dobro desetletje uspešno deluje v Nemčiji
in pet let na Slovaškem, bi bilo daleč najceneje enostavno prevzeti enega od
obeh sistemov in le vnesti trase (avto)cest, prilagoditi obračun in plačati
licenčnino. Z dodajanjem različnih storitev. Problematiziranje zasebnosti je
neutemeljeno, saj morajo biti z lociranjem pridobljeni podatki hermetično
zaprti in posredovani le s sodno odločbo. Z nemškim projektom se je sicer
nerealno primerjati. Bi pa v tistem začetnem obdobju bila Slovenija lahko dober
testni primer uvedbe sECS. Bili smo med prvimi v razvoju satelitskega
cestninjenja. S predtržnim naročilom takratnemu domačemu konzorciju bi
omogočili prehod iz razvojne v industrijsko izvedbo satelitskega cestninjenja
ter tako pridobili dodano vrednost in referenco za industrijo in njene posle. Žal
se slovenskemu razvojnemu konzorciju ni priključila industrija. Očitno je bil
vpliv HTC-skupine trden in širok. Sedaj bodo pod tujim lastništvom nadaljevali
s svojim delovanjem. Edini ponudnik satelitskega cestninjenja je bil na zadnjem
tenderju Iskratel, ki je ponujal slovaški SkyToll! Torej namesto prvenstva v
sECS smo sedaj kupci. Lahko pa bi bili pred Slovaki, ki so leta 2010 uvedli
najbolj razvejano in najdaljše (satelitsko) cestninjenje za tovornjake – ne
samo po avtocestah. So pravi zgled, kako reševati cestninjenje in njegovo uvedbo.
Ponudnik oz. izvajalec nosi del tveganja (in dobička), ker za izvedbo dobi
plačano iz deleža pobranih cestnin. Tako izbor, potem ko se odločite za
tehnologijo, postane transparenten in aritmetično preprost. Kompetentni
ponudnik z najnižjim procentom deleža cestnin je najbolj ugoden. Možne so sicer
variacije, da se uravnoteži tveganje oz. dobiček. Za razliko od nemškega
domačega razvojnega konzorcija TollCollect je slovaški SkyToll poslovni, in
sicer z delniško družbo tujega konzorcija Ibertax-SanToll. Za odločitev o sECS dandanes
nista potrebna še ena študija niti denar, če se pristopi z modelom izvedbe kot
npr. na Slovaškem – le v enem letu od odločitve do implementacije. Za Slovenijo
ponovno prepozno – železje za mECS je že montirano!
Dosedanji sistem je bil (z)mešan in nepošten. In tak bo tudi
vnaprej, kljub temu da se bo tovorni promet cestninil po vseh AHC, kot to velja
od uvedbe vinjet za vse ostale. Tovornjak namreč povzroči najmanj 10 tisočkrat
več škode na cesti kot osebni avtomobil (in 10 milijardkrat več kot kolesar).
Zato bi morali ali ukiniti vinjete ali pa jih vrniti nazaj na 55 eur oz. znižati letne prispevke za ceste
za osebna vozila. Sicer se bo nadaljevala kršitev ustavno zagotovljene pravice
enakosti/sorazmernosti.
Naslednji argumenti opravičujejo implementacijo sECS,
kategorizacijo in cenovno regulacijo glede na povzročeno škodo, koristi in
prednosti ter preusmerjajo težke tovore na infrastrukturno in okoljsko ustreznejšo
železnico:
- AC in vse
ostale ceste se cestninijo zaradi škode, ki jo povzročajo na infrastrukturi in
okolju, ter koristi, tudi glede primerjave z železniškim prevozom tovorov.
Vožnja v tranzitu po državnih oz. lokalnih cestah se zaračunava zaradi neuporabe
primernejše tranzitne ceste ali tudi tira;
- Funkcionalnost,
prilagodljivost in razširljivost (brez infrastrukturnih posegov, posebnih
naprav na lokacijah, ipd.); Dodatni prihodki oz. koristmi: z avtomatskim
lociranjem ob nesrečah oz. krajah (potrebna je dodatna funkcionalnost OBU-naprave
v vozilu); prilagojena zavarovalnina glede na prevožene km; uravnavanje zastojev,
preusmerjanje na obvozne ceste; svetovanje in spremljanje počitkov šoferjev;
upravljanje parkiranja; zaračunavanje vožnje v območju mestnih središč, v
okoljsko občutljivih ali specifičnih območjih; uravnavanje prehitre, napačne
ali prepovedane vožnje (opozorila, kazni) itd.
Poleg uvedbe sECS to zaradi sorazmernosti in javnega interesa
zahteva:
- Za
tovornjake je potrebno uvesti sorazmerno višje cestnine oz. odškodnine za
uporabo AC in drugih cest v tranzitu. EU bi morala pri tem cene glede škode
določati enotno, države pa bi dodajale deleže glede na pogoje oz. vzpostavljale
konkurenčna določila. Ob tem bi moral železniški prevoz postati konkurenčen za
določene tovore in pogoje prevozov; Nesorazmernost cestnin je krivična, saj
avtomobili zanemarljivo škodijo cestam v primerjavi s tovornjaki. Škoda je v
Sloveniji še posebej velika, poleg koristi prevozov, saj je skoraj 90 % ton/km
v tranzitu. Tako DARS zgublja letno več deset milijonov, če ne kar nekaj sto
milijonov evrov. Pa tudi DRSC (država) in občine, ker se ostale ceste ne
cestninijo, se ne zaračunava škoda na cestah, pri vožnji v tranzitu. Izrazito so
na primer Mengeš in sosednji kraji sedaj množično obremenjeni s tovornjaki, ki
se izognejo cestnini v Lukovici, ljubljanskemu obroču in Torovemu, kar bi moral
ustrezno zasnovan ECS avtomatsko zaznati in kaznovati;
- Dejstvo
je, da vsi plačujemo za vožnjo svojih vozil po cestah. Tuja vozila svojim
domicilnim državam. Slednja bi morala plačevati cestnino na vseh naših cestah.
Zaradi veliko večje škode predvsem tovornjaki, še posebej če izbirajo tranzitne
smeri po ne AHC;
- Slovenski
avtoprevozniki ne smejo biti izjema ali razlog za to, da se ne cestninijo
tovornjaki sorazmerno s škodo in koristmi. Naše lastnike tovornjakov je možno
podpreti z ugodnimi pogoji investiranja v vozni park ali davčnimi instrumenti.
Tako kot pripravlja Nemčija na EU nesporen način kompenzacijo za nemške
lastnike osebnih vozil za primer uvedbe vinjet;
- EU bi
kot nebirokratska, učinkovita gospodarska integracija morala urediti in
poenotiti cestninjenje in zaračunavanje uporabe cest (infrastrukture) konkretno
in ne le s sprejemanjem usmeritev in temeljnih pravil, ki se potem izvajajo
pavšalno in z izjemami. Vodilo v primeru cestnin in prispevkov za ceste pa je,
da za vožnjo uporabnik 'plača' – za škodo in koristi. Ugotavljanje 'koliko' pa
je možno le s sECS, kjer je zagotovljena sledljivost za izračune. Tako bo vsak
uporabnik cest hitro vedel, kje in kdaj se mu bolj splača, uporabnik-transporter
pa predvsem, kdaj je zanj koristneje uporabiti npr. železnico.
- Izkoristiti
moramo geografske prednosti ter omogočiti še večjo konkurenčnost našega edinega
pristanišča. Postojnska vrata so tradicionalno najugodnejši prehod med Jadranom
in celino.
Ni dvoma, da je to možno udejanjiti samo s satelitsko
tehnologijo ECS. Pri tem je bilo že ogromno zamujenega. In to samo zaradi ozkih
klientelističnih koristi ob veliki meri korupcije. KPK je nekaj 'raziskovala'
in nič zaključila. Pa bi morala samo pregledati javne razpise in pogodbe ter
presoditi pristranost določil.
Avtocestna gradbenika sta
kljub neupravičeno visokim zaslužkom propadla. Strabag je z gradnjo AC postalo
globalno oz. regionalno podjetje. Nalepke, da ste plačali registracijo, so bile
posmeh že takrat pogosto ubesedeni informacijski družbi. TEŠ6 je bil za lignit
tehnološko in glede zalog neprimerno zasnovan ter investicijsko in interesno
napihnjen za celo milijardo. HTC-skupina pa nadaljujejo svojo pot naprej.
Inženirstvo se pač ni dovolj
odločno (strokovno-politično-pravno) angažiralo. Ali pa je bilo utišano na
različne načine. HTC-skupina, gradbeniki – ne elektronsko-računalniški sektor –
so v svojem krogu študij in izvedbe dosegli monopol, super velike dobičke in
mreženje s politiko, ki ni delovala kot dober gospodar, pač pa je omogočala –
lahko rečem sramotno – dvodesetletno nestandardno unikatno cestninjenje ABC. In
zopet preprečila prehod v moderno pametno-digitalno (brez železja),
funkcionalno, fleksibilno, predvsem pa ekonomično satelitsko cestninjenje.
Evropska unija pri tem tudi ni
sposobna presekati interesov in jasno usmeriti celovitost cestninjenja v
satelitsko tehnologijo – če resno misli z unijo enotnih pristopov ali pa s
svojim satelitskim projektom Galileo.
mag. Tomaž Štebe, Spring Research Institute,
Mengeš
